Handbuch der Keilschriftliteratur, Bd. I: Repertorium der sumerischen und akkadischen Texte

Število novih objavljenih klinopisnih tekstov (po večini ohranjenih na glinastih ploščicah) naglo narašča. Obenem se, sicer znatno počasneje, množi število delovnih asirioloških proučevalcev kakor tudi njihovih člankov in razprav. Število interesentov, ki so vabljeni k načeloma vsakoletnim mednarodnim delovnim srečanjem (Rencontres Assyriologiques Internationales) se približuje številu 500, včasih pa to število celo presega. Pri vsem tem nastaja zlasti za mlajše interesente velika težava v tem, kako pregledati in obvladovati vsebino doslej objavljenih tekstov ter dognanj strokovne literature.
Rykle Borger (okr. R. B.), ordinarij za asiriologijo na univerzi v Göttingenu, zasluži iskreno zahvalo nas vseh, starejših in mlajših asirioloških interesentov, da je s tem svojim repertorijem v veliki meri izpolnil občutno vrzel. Njegov priročnik našteva sumerske ter akadske ( = asirske in babilonske) klinopisne tekste in ustrezno literaturo. Prvi zvezek obsega gradivo, objavljeno do maja 1966, drugi zvezek pa do julija 1974. Niso pa pri tem upoštevani klinopisni viri, napisani v elamskem, perzijskem, urartejskem, huritskem, hetitskem, luvijskem, ugaritskem in aramejskem jeziku. Avtor, ki je rodom Nizozemec, s ponosom ugotavlja, da so bili prvi klinopisni teksti tiskani leta 1711 v Amsterdamu (Cornelis de Bruins reizen over Moskovie door Persie en Indie. — Voyages du Chevalier Chardin en Perse et autres lieux de l'Orient). Zato priročnik zajema skoro 250 letno obdobje; kajpak pretežni del gradiva je iz zadnjega stoletja, in sicer po razvozljanju (babilonskega) klinopisa okoli leta 1857. Občudovanje in priznanje zasluži prizadevnost
avtorja, ki je gradivo za prvi zvezek zbiral 17 let, od tega je šest let posvečal njegovi dovršitvi, nadaljnjih enajst let pa dovršitvi drugega zvezka, ki ga avtor v naslovu označuje predvsem kot dopolnilo (Supplement) k prvemu zvezku. V njem se poseben obširen dodatek (str. 331—395) nanaša na zbirko ploščic, izkopano v Ninivah ( = grič Kujundžik). V